Tri mesece je od mojega zadnjega objavljanja. Tri mesece vzponov in padcev, od kar sem prišla sredi decembra domov iz bolnice, ko sem bila na jodovi terapiji. Še v bolnici, ko sem čakala na izvide, sem se zjokala ko mala punčka, ker ne psiha ne telo nista več prenesla slabih novic. Pa novice sploh niso […]
Adijo bojevnica, pozdravljena mojstrica! Read More »
Predpriprave: V ponedeljek in torek me je ta teden čakalo spet nekaj preiskav. Odvzem krvi, dajanje dveh injekcij rhTSH, jemanje testne doze radioaktivnega joda in čakanje na sredo, ko sem imela slikanje ščitnice. V ponedeljek sem šla lahko na pregled hvalabogu po zajtrku in nisem rabila biti tešč. Takoj po aplikaciji injekcije sem imela planirano
Danes je točno mesec dni od operacije. Nimam ravno fizičnih bolečin v vratu, rana se lepo celi, ampak tako zelo sem izčrpana. In ob tem se počutim tako nemočno. In strah me je, ker me naslednji teden zopet čakajo pregledi na Onkološkem institutu in v sredo morda spet hospitalizacija zaradi terapije z radioaktivnim jodom. Tako
Zima, zima bela, jaz pa pregorela… Read More »
Ko sem se na “the četrtek” zarana vozila v Ljubljano, je lilo kot iz škafa. Tako zelo, kot da bi hotelo nebo nekaj sporočiti. Ali pa samo sprati težke občutke obeh, ki sva bili v avtu. Dež je namreč padal le za čas trajanja vožnje. Večino časa sva bili z mamo tiho, malo sva kramljali
To be or not to be: let’s make it through the surgery Read More »
Ko sem po 20. dneh izolacije v hiši mojih staršev prišla domov, sem imela občutek, da se vse skupaj šele začenja. Vsi so bili tako veseli, da sem sedaj končno doma, dobivala sem ogromno klicev in sporočil, da naj izkoristim, ker sem doma, obdana z najbližjimi. Ja, ne rečem, da nisem bila obkrožena z meni
Priprave na operacijo Read More »
Tole je pravzaprav zgodba o tistem “Saj ni res, pa je!”, drugi del Prvi del: “Saj ni res, pa je!” se je itak odvijal od dneva, ko mi je sodelavka konec avgusta povedala, da imam bulico na vratu, pa do 29. septembra, ko sem imela potrjeno diagnozo: sum na multipli papilarni karcinom ščitnice. Res imam
Bolj kot razmišljam, ugotavljam, da imam angela varuha. Oziroma več njih. Ne, težka sapa in občasen kašelj, kar se je začelo spomladi in nadaljevalo čez celo poletje, bojda nimata nobene veze s ščitnico. Je bilo pa dovolj, da sem začela biti spet bitko s svojim strahom “kaj če…” in začela hodit okrog zdravnikov. Če težko
Kako sem prišla do diagnoze: rak na ščitnici Read More »
Še sama ne vem, kako se je vse skupaj začelo. Oziroma ali temu sploh lahko rečem začetek. Ampak nekje je treba začeti, a ne? Predzgodba Predzgodba tega začetka, ki ga bom opisala v nadaljevanju, je rak na moji levi ledvički. Tri leta nazaj. Pomlad 2017. Po povratku z druge porodniške nazaj v službo me je začelo
Kako se je rodila ideja o blogu? Read More »